Moja Zgodba

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.

V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.

V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.

Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.

Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.

Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.

Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.