Minute Za Kmetijstvo In Podeelje

Jutri v petek, 24. novembra v dvorani Krajevne skupnosti Mavčiče v sodelovanju z Občino Kranj in KS Mavčiče ob 19.00 pripravljajo okroglo mizo, na kateri bodo z različnih vidikov osvetlili, zakaj je dobro v vseh življenjskih obdobjih pogosto uživati proseno kašo, še posebej pa pri učenju, delu, športu in za dober spanec in zakaj potekajo prizadevanja, da bi jedi iz prosa bile redno vključene tudi na jadilnike v javnih zavodih. Dve uri pred okroglo mizo, torej od 17.00 naprej bo potekala tudi Prosena Mavška tržnica, na kateri bodo kmetje s tamkajšnjega območja ponudili svoje pridelke in izdelke.

Talne razmere se od kraja do kraja zelo razlikujejo, kmetje tudi opozarjajo, da narava jasno kaže, da birokratsko postavljanje datumov opravil, ki morajo najprej temeljiti na upoštevanju dejanskih razmer v naravi in seveda zasledovati vsa pravila dobre kmetijske prakse, ni na mestu. V digitalni dobi je mogoč tudi drugačen pristop. Med drugim so ga raziskovali z EIP projektom Optimizacija rabe živinskih gnojil, ki so ga v minulih letih izvedli na KGZ Ptuj. Predstavil ga je Daniel Skaza.

Dr. Vida Čadonič Špelič pravi, da tak postopek ne more potekati brez prisotnosti lastnika živali in da na zasebno lastnino lahko vstopajo samo pooblaščene osebe, v tem primeru inšpektorica in policija.

V nekaterih osnovnih šolah in vrtcih je v okviru dejavnosti na voljo tudi obis delavnice o peki kruha. Eno takih občasno pripravi tudi Ančka Švigelj iz zavrha pri Borovnici. Veseli jo, da otroke to zanima in v peki neizmerno uživajo.

Prav vsi vrtci, šole in drugi vzgojno-varstveni zavodi so povabljeni, da jutri sodelujejo pri letošnjem Tradicionalnem slovenskem zajtrku in Dnevu slovenske hrane. Čebelarji in kmetje so že lansko leto na Vlado Republike Slovenije naslovile pobudo, da bi namesto enega dneva vsak tretji teden v novembru obeležili Teden slovenske hrane, katerega vrhunec bi predstavljal petkov Tradicionalni slovenski zajtrk. Na kmetijskem ministrstvu pobudo podpirajo in je bila tudi že uvrščena v proceduro za uradni sprejem, a kot kaže, je ta nov korak zamaknjen na prihodnje leto.

Eden od zelo oprijemljivih sadov akcije Tradicionalni slovenski zajtrk je tudi e-katalog za naročanje živil v javne zavode. Kmetije, ki so se v katalog s svojimi izdelki vključile, beležijo precejšnje povpraševanje, pravi Gabrijela Salobir iz Sektorja za za varno hrano na KGZS.

Kruha ne naredi moka, ampak ga naredi roka, pravi Ančka Švigelj iz Zavrha pri Borovnici. Že kot majhno dekletce se je te veščine učilo pri svoji mami, ko se je poročila, pa je drug pristop istega opravila opazovala pri svoji tašči. V zimskem času kar pogosto zamesi sedem hlebcev in jih speče v krušni peči, kruh pa potem razda. Zelo rada pa svoje znanje peke kruha posreduje tudi otrokom na delavnicah.

V petek čez teden dni bomo spet obeležili Dan slovenske hrane, otroci v vrtcih in šolah bodo deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka in letos se bodo posebej pogovarjali o kruhu. Kaj o tem meni Jožica Župec, vodja Sektorja za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov na MKGP?

Kmečke stanovske organizacije, Čebelarska zveza Slovenije in EKOCI civilna iniciativa so na predsednico Republike Natašo Pirc Musar in predsednika Vlade Roberta Goloba naslovile pobudo, da se v obratih javne prehrane, v katerih se prehranjujejo otroci, mladostniki, bolniki in starejši zakonsko uredi spremljanje sledljivosti porekla kmetijskih pridelkov in živil, ki se uporabljajo pri pripravi obrokov.

Nedavno sprejeti pravilnik po pojasnilih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano določa, da morajo trgovci za goveje, svinjsko, ovčje, kozje in perutninsko meso, ki je naprodaj postrežno in je slovenskega porekla, zagotoviti, da je podatek, s katerim zagotavljajo sledljivost porekla, naveden tudi na maloprodajnem računu …

Davčna zakonodaja določa da nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki lahko spada med t.i. osebno dopolnilno delo. A direktorica inšpekcije za gozdarstvo Urška Ahačič Pogačnik opozarja, da smo tudi pri nabiranju gozdnih sadežev v okviru osebnega dopolnilnega dela omejeni na 2 kg, v primeru prodaje teh plodov, pa moramo za nabiarnje imeti dovoljenje lastnika gozda.

V četrtek se bo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede odvijala 11. strokovna konferenca Aktualno na področju ekološkega kmetijstva 2023, ki jo pripravlja Inštitut za ekološko kmetijstvo. Na srečanju bodo izpostavljeni trendi ekološkega kmetijstva v Evropi ter pri nas in aktualne teme, ki lahko pospešijo ali upočasnijo razvoj. Sodelovali bodo predstavniki ministrstev, ki pokrivajo to področje, strokovnjaki oziroma raziskovalci stanja na zavarovanih območjih, govora pa bo tudi o vplivu ekološkega kmetijstva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje rodovitnosti tal in ohranitev ter povečanje biodiverzitete.

Vse kmetije, ki uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, morajo izpraznjeno embalažo teh sredstev oddati na zato določena zbirna mesta. To najenostavneje storijo tako, da izpraznjeno odpadno embalažo FFS, ki je bila po uporabi po najmanj trikrat izprana s čisto vodo, zapakirajo v prozorno vrečko in jo opremijo s svojimi podatki in številko kmetije ter jo oddajo pri trgovcu, pri katerem so sredstva kupili. Trgovec ob prevzemu izda tudi potrdilo, ki ga je na kmetiji potrebno hraniti.

Vlada je na seji 5. oktobra 2023 z uredbo spremenila pogoje za izvajanje ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz minulega Programa razvoja podeželja RS. V okviru teh naložb bo podprt nakup kmetijske mehanizacije, namenjene kmetovanju na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) in ne zgolj kmetovanju na gorskih območjih, nekaj sprememb pa je tudi na področju kolektivnih naložb.

Kisla reakcija tal lahko botruje težavam v pridelavi žit, saj hranila v tleh ostajajo nedostopna rastlinam. Pomaga apnenje, pojasnjuje mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Sejem ki se bo jutri od 8.30 do 12.30 odvijal na Starološkem trgu poleg bogate sejemske ponudbe prinaša tudi zanimiv spremljevalni program, s katerim bodo obeležili mednarodno leto prosa.

Za uspešno pridelovanje žit je zelo pomembno upoštevanje kolobarja. Žal pa je zaradi majhnega deleža razpoložljivih njivskih površin velikokrat kolobar okrnjen in žita sledijo koruzi, ali pa eno žito drugemu. To lahko rešujemo z dosevki, ampak …

Jutri se bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odvijal letošnji Praznik biodinamike. Za vse, ki vas to področje pridelave zdrave hrane zanima, se bo zanimivo dogajanje odvijalo od 9.00 ure naprej. Med drugim organizatorji, Zveza biodinamikov Slovenije in Združenje demeter pripravljajo okroglo mizo in več predavanj. Pojasnjuje svetovalka Maja Klemen Cokan…

Letos smo priča lepim jesenskim dnem, ki kar kličejo po pravočasni in dobri pripravi zemlje za pravočasno setev ozimnih žit. Mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat opozarja, da je prav dobro pripravljena njiva predpogoj za uspešno pridelavo…

Petek 29. september je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Žal še vedno velja, da bolj kot je družba razvita, večje so količine zavržene hrane, kar pa seveda ni prav in gre pravzaprav za protislovje razvitosti. Zavržena hrana namreč pomeni hudo in nepotrebno dodatno obremenjevanje Zemlje in izziv vseh nas je, da s hrano ravnamo spoštljivo in omogočimo, da bo na voljo vsem. Vse to pri nas v Sloveniji zasleduje tudi Akcijski načrt za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki je v sklepni fazi sprejemanja, pravi Tadeja Kvas Majer z MKGP.